Povabilo v Botanični vrt v Ljubljani

V Ljubljani si lahko ogledamo Botanični vrt, ki spada med naravne znamenitosti. Ljubljanski Botanični vrt deluje že od leta 1810. V času Ilirskih provinc je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore. Zasnoval ga je botanik Franc Kladnik. Leta 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani in Botanični vrt je 1920 leta postal njen sestavni del. Leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. 

Ob praznovanju 200 letnice obstoja, so lani pridobili tropski rastlinjak, v katerem vidimo zanimivo zbirko rastlin iz tropskih krajev. Vsaka država članica Eurosistema, lahko enkrat na leto izda priložnostni spominski kovanec, v vrednosti dva evra. V počastitev jubileja Botaničnega vrta, so izdali milijon spominskih kovancev. Na njem je upodobljena rebrinčevolista hladnikija, ki je edini slovenski rodovni endemit. Odkril jo je ustanovitelj Botaničnega vrta France Hladnik leta 1819 na Čavnu. Ta rastlina raste na majhnem območju Trnovskega gozda, na rastišču med Čavnom in Kucljem. 

Ogled vrta priporočam, saj v njem vidimo veliko različnih rastlin. Na ogled so vodne, močvirske rastline, zelišča, tropski rastlinjak, kaktusi, skalnjaki … nekaj dodatnih slik najdete v foto galeriji planaiskega društva Blagovica.

Zapisala: Sonja Mlakar

Licenčni seminar za varuhe gorske narave

Osp, 25. februarja 2012. Ta dan se nas je zbralo v Ospu 33 varuhov gorske narave na seminarju za obnovitev licence. Najprej smo se podali skozi Osp, nato pa po planinski poti do razgledne točke, kjer smo opazovali stene Kraškega roba. Ob poti smo videli oljčni nasad, ki raste na najbolj severnem delu Sredozemlja. Zanimiv je tudi gozd, v katerem raste veliko lovorja. Po krajšem ogledu okolice Ospa nas je ga. Marjeta Keršič Svetel, ki je bila vodja licenčnega seminarja, odpeljala k našemu priznanemu plezalcu in alpinistu Silvu Karo. Silvo nas je gosti v svojem domu. Izobraževanje je bilo namenjeno trem temam: varstvu narave v naravnih plezališčih, varovanju podzemnih jam in vodotokov ter evropski politiki ohranjenja divjine.

Osp, v ozadju plezalne stene.

Po uvodnem govoru Marjete Keršič Svetel, nam je strokovnjak za ptice Tomaž Mihelič predstavil ogrožene ptice, ki si za svoja domovanja izbirajo skalne stene, ki so najbolj všeč alpinistom. Jamar Marko Simič nam je predstavil ogroženost in občutljivost podzemskega sveta. Pogled plezalca na plezališča Kraškega roba pa nam je predstavil Silvo Karo. Predaval je o problemih urejanja odnosov med plezalci, lastniki zemljišč in varstvu narave v naravnih plezališčih. Sledil je še uradni zaključek s podelitvijo diplom.

Zapisala: Sonja Mlakar