Planinsko društvo Blagovica

Tek na Špilk

2011-09-05T06:06:00.000-07:00

Hojla

Dolgo se že nisem oglasil, kje pa ste drugi ? V soboto 03.09.2011 bi morali izvesti tek na Špilk vendar smo ga zaradi premalo zanimanja odpovedali.
Vsi treniramo, tečemo, lovimo boljše čase, ko pa se nam pojavi prilika, da bi se dokazali v domačem okolju odpovemo. Nas je strah, da nas bo kdo premagal, se bomo razočarali nad seboj če bomo prepočasni. Dajmo glavo gor in se spopadimo sami s seboj. Največja zmaga je že, da se sploh prijaviš, če pa boš še v SVOJEM dobrem času odtekel, v tem primeru si zmagovalec. Za zmago ne potrebuješ medalje, za zmago je dovolj če sam sebi rečeš, dober sem bil.
Upam, da se vidimo na naslednjem teku.
Lp, bojan

2010-12-28T12:16:00.000-08:00

Dragi prijatelji

Naj vam novo leto prinese obilo užitkov doma, v službi, v družini predvsem pa naj vas varen korak vodi po hribih. Naj vam bo vreme izziv za pohajanje po hribih in ne izgovor, da lahko ostanete doma.

Bojan

2010-12-28T12:11:00.000-08:00

Z baklami na Limbarsko goro 25.12.2010

Dan ni obetal nič dobrega, dež, nizki oblaki, veter, skratka o prijetnem pohodu težko govoriš. Ker pa smo se odločili, da če le ne bo preveč padalo, da se kljub temu podamo na pot, smo se zbrali pred planinskim kozolčkom v Blagovici. Božični dan je poln presenečenj in tudi tokrat je bilo tako. V slabem vremenu nas je bilo preko dvajset na zboru. Ni dvoma, na Limbarsko goro se odpravimo z baklami in naglavnimi svetilkami. Prečkanje prazne ceste in »hajd« v strmino. Kot otroci v mali šoli smo se podali v temo, v strmino našega dobro obiskanega Golčaja. Kljub hladnemu vremenu so se naša telesa ogrela. Noč pričara čarobne občutke, ne veš kaj te čaka na naslednjem koraku, saj je svetloba svetilk in bakel slaba, pa vendar smo vsi vedeli, kdaj se bližamo grebenu. Tu nas je pozdravil boter veter in nam vsem po vrsti zapel ovratnike do vrha. Klepet s prijatelji v soju svetlobe nas je kaj hitro pripeljal do asfalta, kjer so lučke v daljavi najavljale bližino toplega gostišča ob cerkvi Sv. Valentina. Malo se okrepimo, naberemo nove moči, počakamo prijatelje, ki se podajo v hrib z Moravške smeri in nato odrinemo v hladno noč, proti domu. Mir, tišina, le tu in tam se oglasi veter, snežinke naletavajo, ki božični dan oziroma noč še polepšajo. Za nocoj je druženja dovolj, poslovimo se z najlepšimi željami v novem letu v mislih pa se že pripravljamo na nov izziv, na tradicionalni zimski pohod.

Zapisal: Bojan Pustotnik

Izredna skupščina PZS-ja

2010-11-13T01:56:00.000-08:00

Dne 4.12.2010 bo v Celju izredna skupščina PZS-ja.

Več informacij najdete na strani PZS >>

Tek na najvišji vrh občine Lukovica, na Špilk (957m)

2010-09-02T03:50:00.000-07:00

T E K
na najvišji vrh
občine Lukovica na
Š P I L K 957 m

Kdaj: petek, 10.09.2010

Zbor: ob 16:30 uri pred planinskim kozolčkom v Blagovici
Trasa: Trojane – Špilk, 8 km, višinska razlika 350 m, proga poteka po makadamski cesti, zadnji del pa je po planinski stezi
Kategorije: moški do 1980, moški do 1960, moški nad 1960 in ženske
Kolajne: V vsaki skupini prvi trije prejmejo medalje, skupni zmagovalec v moški in ženski konkurenci pa še pokal
Štartnina: štartnine ni
Navodila: Za tekmovalce so preskrbljeni napitki ob progi in prevoz na start. Vsak teče na lastno odgovornost. V primeru dežja se tek prestavi za nedoločen čas.
Prijave: Obvezne prijave do 09.09.2010 na tel. 041-710-681 (Bojan) ali prek e-pošte: pd.blagovica@gmail.com

Organizator: PD Blagovica

» Se vidimo na Špilku «

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti 2010

2010-09-01T14:39:00.000-07:00

Leto 2010 so Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti-to je pestrosti živega sveta. Biotska raznovrstnost zajema vse oblike življenja na zemlji, od virusov do tropskih pragozdov. Slovenija sodi med države z najvišjo biotsko raznovrstnostjo v Evropski uniji. V naši mali državi se prepletajo vplivi Alp, Dinarskega sveta, Sredozemlja in Panonske nižine. V Sloveniji je znanih in evidentiranih okoli 22000 rastlinski in živalskih vrst, čeprav strokovnjaki menijo, da je teh vrst okoli 100000. Posebno veliko je endemičnih vrst, okoli 800, od tega v podzemnem svetu okoli 300 vrst.

Ob tem mednarodnem letu je Društvo Drobnovratnik iz Postojne pripravilo razstavo »Rajski vrtovi pod Snežnikom«, ki je bila na ogled v Gozdni hiši Mašun. Kot zanimivost, drobnovratnik je prvo opisani jamski hrošč, ki so ga leta 1831 našli v Postojnski jami. Ogledala sem si to zanimivo razstavo, kjer so bili predstavljeni ekosistemi in značilnosti Snežnika in okolice, Pivška presihajoča jezera, Cerkniško jezero in Planinsko polje. Snežniški gozdovi nudijo zatočišče in življenski prostor tudi trem našim zverem- volku, medvedu in risu, ki je eden najbolj ogroženih vrst pri nas. Zanimiv je tudi Mašun, ki leži na višini 1025m, obdan z veličastnimi gozdovi. Tu je bilo nekoč gozdarsko naselje, na gozdarski grad nas spominjata dva grajska stolpiča. Ohranjena je tudi kamnita klet. Ob vrnitvi proti domu skozi prostrane snežniške gozdove je zanimiv tudi ogled gradu Snežnik. Tu je bila tudi prva gozdarska šola v Sloveniji.

Zapisala: Sonja Mlakar

"Pozdravljeni ljubitelji zimskih opojnosti"

2010-02-15T04:34:00.000-08:00

Mislim, da je ta prispevek kot nalašč za ta čas. Vsi se moramo zamisliti nad lastno varnostjo in varnostjo drugih udeležencev v gorah. Predvsem pa ne izivajmo narave, ki je najmanj kriva za naše neumnosti.

Novice - Turni smučar ali neodgovorni smučar

14.02.2010 / Planinska zveza slovenije

Povod za pisanje so bile zadnje nesreče smučarjev, ki so umrli v plazu pri smučanju izven urejenih smučišč in številni odmevi v medijih, ki vztrajajo pri besedni zvezi turni smučar, turna smuka...

Povedati je potrebno, da vsak, ki smuča izven urejenih smučišč, še ni turni smučar in da smučanje izven urejenega smučišča še ni turna smuka.

Biti turni smučar pomeni bistveno več kot znati samo smučati, pa četudi zelo dobro smučati. Če se hočemo z gore spustiti s smučmi, se moramo najprej povzpeti na vrh. Za to so potreba številna planinska znanja, ki so opisana v učbeniku Planinska šola. Na turo se je potrebno pripraviti, kar pomeni:
narediti načrt ture,
preveriti vremenske razmere,
preveriti napoved splošne nevarnosti proženja snežnih plazov,
pripraviti opremo primerno turi
na samem terenu preverjati in ocenjevati možnost proženja snežnih plazov, kar storimo s pomočjo norveške metode...
Poleg zgoraj naštetega, je potrebno obvladati hojo z derezami in uporabljati cepin, obvezna oprema vsakega turnega smučarja naj bi bila tudi plazovna žolna, sonda in lopata in obvezno znanje uporabe kompleta.

Že samo iz zgoraj naštetega bi težko rekli, da je lahko vsak smučar tudi turni smučar.

Poglejmo še definicijo (Golnar T.: Turno smučanje. Priročnik za turne smučarje. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2002.)

Turni smuk pomeni gorniško dejanje, ki ga opravimo pretežno s pomočjo smuči. Te nam po večini olajšajo gibanje v zasneženi pokrajini tako, pri vzponu kot pri spustu, in omogočajo hitrejše in varnejše gibanje. Cilj turnega smuka ni vedno osvojitev vrha. Ob pomoči turnih smuči si lahko skrajšamo dostop do gore in tudi sestop z nje. Turno smučanje zahteva posebno opremo, ki mora zajemati vsaj smuči s posebnimi vezmi, ki omogočajo dvigovanje pete, in pse, ki preprečujejo zdrs s smučmi. Turno smučanje vključuje posebno tehniko hoje, spust (smučanje) pa je glede gibanja podoben spustu pri alpskem smučanju. Razlika je predvsem v snegu, ki je ne teptan in raznovrsten.

Smučanje zunaj urejenih smučišč ali variantno smučanje je posebna oblika smučanja, pri kateri izkoriščamo žičnice. Z žičnico se zapeljemo čim više, nato se po potrebi še malo povzpnemo peš ali na smučeh in se spustimo v dolino zunaj urejenih prog. Ta način smučanja poleg smučarske pogosto zahteva še alpinistično opremo (čelada, cepin), turno smučarska oprema pa ni potrebna. Variantnega smučanja običajno ne prištevamo med turno smučarske dejavnosti. Lahko pa takšne smuke štejemo za alpinistične, če so opravljeni čez zahtevnejša pobočja, po grapah ali plezalnih smereh.

Vse večkrat se turno smučanje zamenja tudi z alpinističnim smučanjem, ki ne sodi med turno smuko. Alpinistično smučanje je smučanje po strmih in izpostavljenih snežnih pobočjih in grapah, zasneženih plezalnih smereh in zaledenelih slapovih. Vključuje brezhibno obvladanje nekaterih elementov alpske tehnike (hitro vijuganje, obrat s skokom in drugo). Terja izvrstno telesno in duševno pripravljenost.

In zakaj neodgovorni smučar?
V zadnjem času je tudi v Sloveniji opazna porast obiskovalcev gorskega sveta s pomočjo turnih smuči. Gre za, v primerjavi s smučanjem na urejenem smučišču, relativno poceni obliko rekreacije, saj za nakup povprečnega turno smučarskega kompleta odštejemo od 700 do 900 €.
S pomočjo turnih smuči se lahko gibamo po terenu, ki ga brez njih ne bi zmogli (globok sneg) in se pred nakupom opreme tam tudi nismo gibali. Neusposobljen in predvsem neveden obiskovalec gorskega sveta v zimskem času pa kaj hitro zaide v težave, ki so pogosto usodne.

Prav tako nas proizvajalci smučarske opreme vsak dan “bombardirajo” s posnetki čudovite pokrajine, s snegom do kolen in norimi spusti z vrhov. S tem posledično vplivajo na ljudi, da se vse pogosteje zapeljejo izven urejenega smučišča brez vsakega gorniškega znanja.
Koliko reklam pa ste videli že za plazovno žolno?!

Neodgovorni smučar je vsak, ki zapelje izven urejenega smučišča brez kakršnega koli znanja o plazovih in gibanju v snežnih razmerah. Neodgovorni smučar je vsak, ki smuča po gorski pokrajini brez plazovne žolne, sonde, lopate, čelade... Neodgovorni smučar je vsak, ki predhodno ne preveri snežnih razmer, ne zna uporabljati cepina in derez...

Smešna so tudi vprašanja novinarjev: “Kaj mislite, ali je za nesrečo kriv sneg ali upravljavec žičnice?!

Vsak je odgovoren sam zase in ne kažimo s prstom na upravljavce žičnic in oskrbnike koč.

Še najmanj pa je kriv sneg. Gorska narava je takšna že tisočletja, z mnogimi pastmi, ki jih človek spoznava skozi evolucijo. Žalosti le dejstvo, da današnji ljudje niso pripravljeni prisluhniti izkušnjam in nasvetom drugih in raje sami odkrivajo že zdavnaj odkrito in preizkušeno.

Upam, da so zadnje smrtne nesreče velik poduk vsem, ki nimajo znanja in se odpravljajo v gore tudi ob 4. stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov po 5. stopenjski evropski lestvici.

In “hudiča”, kupite si že plazovno žolno, sondo in lopato. Celoten komplet stane od 250 do 400 €. Vsa stvar je cenejša od vsakega venca.

Prav tako poskrbite za zavarovanje, kar najlažje storite, da postanete član Planinskega društva (pozanimajte se v domačem kraju). S tem ste deležni še nekaterih drugih ugodnosti, predvsem pa je pomembno, da pridete med krog ljudi, ki gore poznajo in vas bodo naučili varnega gibanja v gorskem svetu v vseh letnih časih.

V kolikor pa bi radi gore obiskali občasno ali bili deležni prave pustolovščine, si najemite vodnika, bodisi vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika.

Previdno na poti. V tem trenutku je v gorah še vedno 4. stopnja proženja snežnih plazov. Pri prerezu snežne odeje vidimo kar nekaj med seboj nesprijetih plasti, ki so posledica spremenljivih vremenskih razmer v gorah (sneg, dež, otoplitev, zmrzal).

Še napoved ARSO: Po obilnem sneženju od srede do četrtka zjutraj se je vreme umirilo. V četrtek čez dan je zapadlo še okoli 5 cm snega. Ob nizkih temperaturah se sneg ni kaj dosti sesedel in stabiliziral.Severovzhodni veter je na vetru izpostavljenih legah včeraj še prenašal sneg.Snežna odeja je rahla in mehka. Obsežna so območna z napihanim snegom, na vetru izpostavljenih mestih pa je novi sneg precej spihan. V Julijskih Alpah je na 1500 m do okoli 140 cm snega, nad 2000 m pa od 300 do 340 cm. V zahodnih Karavankah in Savinjskih Alpah je na 1500 m do okoli 120 cm snega, na Pohorju ter v vzhodnih Karavankah pa od 70 do 100 cm. Snežna odeja sega do nižin.Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah in Karavankah 4. stopnje, drugod je 3. stopnje. Pričakujemo spontano proženje manjših in srednje velikih plazov suhega, delno sprijetega snega z bolj strmih pobočij. Na mestih z napihanim snegom lahko že ob majhni obremenitvi sprožimo snežni plaz.Danes bo še večinoma oblačno vreme, zato sonce ne bo vplivalo na preobražanje novega snega. Jutri bo sončno. Sonce bo pospešilo preobražanje snežne odeje na prisojnih pobočjih, pa tudi na planotah. Le v osojah bo sneg ostal suh. Na prisojnih pobočjih se bo zato povečala možnost spontanega plazenja. Novi sneg se bo nekoliko sesedel. V nedeljo bo spet hladneje, več bo tudi oblačnosti. Nevarnost snežnih plazov se bo zato nekoliko zmanjšala, kar velja za možnost spontanega plazenja, ne bo pa se zmanjšalo tveganje, da sami sprožimo snežni plaz. Nevarnejša bodo severna pobočja in mesta z napihanim snegom.Naslednje poročilo bo izdano v ponedeljek, 15.2.2010.
In še kratek nasvet:
Trenutne razmere v gorah kažejo, da se zima še nekaj časa ne bo poslovila in bomo lahko uživali na snegu tako peš kot s turnimi smučmi.
V slovenskem gorskem svetu v večini primerov naletimo na »križem kražem« gažen sneg in nikoli ne vemo kje je gaz turnih smučarjev in kje je gaz za vzpon in sestop. Upoštevajmo pravilo racionalne hoje, saj bo za vse nas hoja v gore prijetnejša, brez nepotrebnih padcev, preklinjanja…
Pohodnik si naj v klanec naredi svojo gaz, ki jo bodo ostali še utrdili. Za sestop naj ne uporabi iste, saj bo sčasoma postala neuporabna za vzpon. Enako velja za turne smučarje, ki za vzpon uporabljajo svojo smučino in po njen pohodniki ne hodijo.
Poskrbimo tudi za rumene markacije v snegu ob poteh, za katere še posebej skrbi močnejši spol. Verjetno nobenemu od nas ni prijetno, ko nas spremljajo na idilični turi po zasneženi pokrajini. Dajmo »klic narave« opraviti nekoliko izven poti. Če pa to ni mogoče, bodimo vsaj toliko in po potrebi vse skupaj zasujmo s snegom.
Matjaž Šerkezi

V našem društvu nimamo vodnika, ki bi bil usposobljen za zimsko vodenje ali turne smuke, je pa res, da ni problem dobiti nekoga ki to obvlada. Poznamo vodnike z licenco, gorske vodnike, obstajajo tečaji, kjer vas seznanijo z gibanjem v zasneženih pokrajinah. Želim vam povedati le to, da poskrbite za varnost v dolini in ne sprašujte za ceno, če vas nekaj res vleče, saj nobena stvar ni tako draga kot poškodba zaradi malomarnosti ali pa celo smrt.

Zapisal: Bojan Pustotnik

Planinski vestnik od sedaj v A 4 formatu

2010-02-04T03:42:00.000-08:00

Pozdravljeni

Vse ljubitelje gora in vsega kar je povezano z njimi vabim, da se mi pridružite pri branju najstarejše revije na Slovenksem.

Naša najstarejša revija bo februarja praznovala že 115 let svojega obstoja. Tradicija nekaj velja, a vsi se moramo zavedati, da je potrebno slediti sodobnim trendom, ki veljajo v svetu izdajanja tovrstnih revij. Zato se je uredništvo odločilo storiti kvaliteten korak naprej in bralcem ponuditi revijo, ki bo z januarjem prihodnje leto izšla spremenjena tako po obliki kot zasnovi. Od nje lahko po novem pričakujete:
Večji format A4
Vsak mesec dve vodniški prilogi z opisi in zemljevidi, ki se bodo po perforaciji lahko iztrgali in vas spremljali na turi
Reportaže in intervjuje
Zgodovinske in naravovarstvene teme
Izlete doma in po svetu
Uporabne napotke in nasvete glede opreme
Poročila z alpinističnih odprav, domačih sten, športnega plezanja
Recenzije novih knjig in zemljevidov
Novice iz planinskih društev
Nismo v dvomih, da z novo obliko in zasnovo ne bi navdušili starih naročnikov, upamo pa seveda tudi na vrsto novih, ki bodo revijo Planinski vestnik sprejeli kot svoje redno, mesečno čtivo.
Celoletna naročnina znaša 34 EUR, posamezna številka v prodaji 3,4 EUR

V kolikor ste zainteresirani, da se naročite na revijo, lahko podatke posredujete društvu, mi pa jih bomo dalje PZS-ju oziroma planinskemu vestniku

Zapisal: Bojan Pustotnik

Vabilo na planinski pohod po Rokovnjaški planinski poti (2. etapa)

2010-02-01T05:03:00.000-08:00

V A B I L O

Vabimo vas na planinski pohod po Rokovnjaški planinski poti (2. etapa), ki bo v nedeljo 07.02.2010. Zbor je ob 10:00 uri pred planinskim kozolčkom v Blagovici. Od snežnih razmer je odvisno kateri del poti bomo prehodili, v vsakem primeru pa nas čaka okoli 3 - 4 ure lahke hoje.
Oblecite se vremenu primerno, hrana in pijača je iz nahrbtnika, priporočamo pohodne palice.
V primeru zelo slabega vremena pohod odpade oziroma se preloži. Kdor še nima dnevnika Rokovnjaške planinske poti, ga bo lahko nabavil pred startom po redni ceni 2,50 € pri vodniku.

Pohod vodi Peter Urankar, dodatne informacije so na voljo na tel. 041-253-472.

Planinski pozdrav Vodniško izletniški odsek
PD Blagovica

Vabilo občni zbor 2010

2010-01-27T14:02:00.000-08:00

V A B I L O

Vabimo vas na redni letni občni zbor Planinskega društva Blagovica, ki bo v soboto 30.01.2010 ob 19:00 uri v podružnični šoli v Blagovici.

Predlagan je naslednji dnevni red:

1. Pozdrav
2. Izvolitev organov občnega zbora
3. Poročila za leto 2009
4. Razprava na poročila
5. Razrešitev predsednika in članov UO
6. Volitve predsednika in člane UO
7. Plan v letu 2010
8. Razno

V upanju, da se na občnem zboru srečamo, vas planinsko pozdravljamo

Upravni odbor PD Blagovica

17. Tradicionalni zimski pohod Golčaj-Špilk

2010-01-15T06:51:00.000-08:00

V A B I L O

Vodniško-izletniški odsek PD Blagovica vas vabi na 17. tradicionalni Zimski pohod Golčaj - Špilk, ki bo v nedeljo 24.01.2010 ob 7:30 uri iz Blagovice.

Pohod traja 6 - 7 ur in je kondicijsko zahteven. Obleka naj bo vremenu primerna, priporočajo se pohodniške palice. Hrana je iz nahrbtnika. Cena pohoda je 3,00 €, v ceno sta všteta dva čaja. Pohod je v vsakem vremenu.

Pohod vodi vodniško-izletniški odsek.

Jesenski Podlesek

2009-12-05T05:58:00.000-08:00

Ko na travnikih vidimo nežno vijolično cvetoči jesenski podlesek, vemo, da se je poletje dokončno poslovilo in da je nastopila jesen. Podlesek je opazen tudi zato, ker je ena zadnjih rastlin, ki se je odločila zacveteti v tem jesenskem času. Je podoben spomladanskemu žafranu, zato nekateri zmotno mislijo, da gre to za eno in isto rastlino. Spomladanski žafran spada v skupino irisovk, prašniki se uporabljajo za začimbe in barvila. Jesenski podlesek pa spada med lilijevke in je strupen zaradi strupenega alkaloida kolhicina. Ob pravilni uporabi pa je lahko podlesek tudi zdravilen, saj so ga že v srednjem veku uporabljali za lajšanje bolečin. Zdravilna so semena. Jesenski podlesek pa je značilen še po tem, da cveti jeseni, spomladi pa zrastejo listi in plodovi. Zato so že stari Rimljani rekli podlesku »sin pred očetom«.

Zapisala: Sonja Mlakar

Tomažu Humarju v slovo 21.11.2009

2009-11-28T04:44:00.000-08:00

Vest o tragični smarti našega vrhunskega alpinista Tomaža Humar nas je kot verjetno še mnogo ostalih globoko prizadela. Na žalni slovesnosti, ki je bila v Kamniški Bistrici, smo bili prisotni tudi člani PD Blagovica in tako izkazali Tomažu spoštovanje in čast, ki mu pripada od vseh planinskih prijateljev. Mnogo je napisanega o njem, o njegovih podvigih, zato bi dodal le, da je ostal v svetu, ki ga je imel najraje .....

Zapisal: Bojan Pustotnik

Ljubljanski maraton 25.10.2009

2009-11-28T04:13:00.000-08:00

Naši člani društva so aktivni na več področjih. Ne le da hodimo po planinah, vozimo se tudi s kolesi, za nameček pa še tečemo. Poleg teka na Špilk, ki je v začetku septembra, teka za krof v Krašnji, ki je v oktobru, se nas je nekaj prijavilo tudi na vrhunec tekaških prireditev v Sloveniji, na Ljubljanski maraton. Bojan je odtekel 10 km, Igor pa se je podal na polmaraton. V čudovitem vzdušju in krasnem vremenu se nas je okoli 20.000 tekačev podalo po ljubljanskih ulicah. Če koga nisem omenil (nimam podatka), naj mi javi, da ga dodamo. Skratka dobro vzdušje, planirani časi so bili doseženi, kar pomeni zagon za naslednje leto. Če je kdo sorodnega mnenja, da bi se pridružil pri teku, pa naj se le oglasi preko e-pošte ali kako drugače, da mogoče pripravimo skupni plan treninga in kakšne prireditve.

Zapisal: Bojan Pustotnik

Seminarska naloga varuhinje gorske narave: Rokovnjaška pot

2009-10-17T08:24:00.000-07:00

Po končanem tečaju za varuhe gorske narave imamo slušatelji še nalogo, da naredimo seminarsko nalogo. Vsebovala naj bi temo, ki je povezana z matičnim planinskim društvom. Kot članica PD Blagovica sem za nalogo opisala našo Rokovnjaško planinsko pot. Pot smo svečano odprli 1998 leta, na peto obletnico društva. Rokovnjaška pot je dolga 58 km, ima 13 kontrolnih točk, kjer so vpisne knjige in žigi.

Pri PD Blagovica lahko dobimo Dnevnik Rokovnjaške poti, kamor vtisnemo žige. Vsak pohodnik, ki prehodi celotno pot, dobi spominsko značko. Pot časovno ni omejena. Večinoma poteka po mejah občine Lukovica, kamor spada tudi Blagovica.

Pot se imenuje po Rokovnjačih, to so bili dezerterji iz vojaških služb in vojaški begunci. Pojavili so se v 18. stoletju. Rokovnjaštvo je neke vrste razbojništvo, saj niso imeli drugega vira preživljanja, kot ropanje in kraje pri okoliških kmetijah. Skrivali in gibali so se po hribih Črnega grabna.

Več zanimivosti pa si lahko preberete v seminarski nalogi: Rokovnjaška pot (pdf, 3,79 MB) >>

Varuhinja gorske narave: Sonja Mlakar

Izlet v neznano 2009

2009-09-13T07:57:00.000-07:00

Naš vodnik Marjan Cerar, ki že nekaj zadnjih let pripravlja izlet v neznano skupaj s svojo ženo Mojco Cerar, nam je najprej na avtobusu dal nekaj namigov za ugotavljanje kam nas letos vodi izlet v neznano. Pravilno so ugotovili tisti, ki vedo kje so požigali čarovnice, odgovor je seveda grmada. Pa ne grmada iz suhih veja ampak Grmada nad Velenjem. Torej pot nas je vodila najprej na Grmado in nato še v rudarsko Velenje, kjer smo si ogledali zelo zanimiv muzej premogovništva.

Kako je bilo na našem izletu pa si lahko pogledate v naši foto galeriji >>

Vodniško izletniški odsek

Tek na Špilk 957m - galerija

2009-08-28T09:13:00.000-07:00

Letošnji občinski praznik občine Lukovica, smo 28. avgusta otvorili planinci PD Blagovica s tekom na Špilk, ki je najvišji vrh naše občine. Prijavilo se je pet tekačev v vseh starostnih skupinah. Start je bil s Trojan ob 17:00 uri. Na vrh Špilka je najhitrejši tekač, Igor Trdin, pritekel v nekaj več kot 50 minutah. Njemu so sledili še vsi ostali tekmovalci.

Čestitke vsem tekačem za neizmeren pogum in voljo. Prihodnje leto se spet srečamo na vrhu Špilka, upamo da še v večjem številu.

Več s teka si lahko ogledate v foto galeriji >>

Organizator teka: PD Blagovica

ZELENA MREŽA - povezovanje mladih na območju LAS Srce Slovenije

2009-02-16T08:04:00.000-08:00

PD Blagovica je član projekta Zelena mreža.

Zelena Mreža je projekt Mladinskega centra Litija. Kot pove že ime je bistvo projekta spoznavanje in sodelovanje med organizacijami in neformalnimi skupinami mladih na območju občin Lukovica, Kamnik, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji. Te občine tvorijo Lokalno akcijsko skupino Srce Slovenije.

Mreženje teh organizacij pomeni tudi izmenjave informacij, izkušenj, programov, dobrih praks… sodelujočih organizacij. Pri tem bo imel pomembno vlogo spletni časopis, ki ga njadete na uradni strani Zelene Mreže.

Vir: http://www.mc-litija.si/zelena_mreza.html

Blog Planinskega društva Blagovica

2009-01-01T07:19:00.000-08:00

Lepo pozdravlejni na spletnem blog Planinskega društva Blagovica

Da bodo informacije o delovanju našega društva čim bolj aktualne, smo se odločili, da dodamo naši internet strani še spletni blog.

Internet stran našega društva je: http://www.planinskodrustvo-blagovica.si/